Sprehodi se po mesečini

Že tri dni sem, o že tri dni sem brez tebe
Že tri noči sem, o že tri noči sem brez tebe

Kot gora zdaj stojim mokra vsa v solzah
Ki padajo– ki padajo kot dež iz neba

Zbor:
Preženi svojo žalost, dekle mlado
Sprehodi se po mesečini

Le kam naj grem - le kam naj grem?
Da bom besede njegove - da bom besede njegove slišala spet?

Kako naj v mesečini – kako naj v mesečini pojem?
Le kako naj me mesečina potolaži?

Zbor:
Preženi svojo žalost, dekle mlado
Sprehodi se po mesečini

Manos Hadjidakis
Haris Alexiou zapoje tu

Od kod fobija? Paničen strah brez vidnega vzroka.

Prožilni dogodek se tako rekoč pri vseh fobijah pojavi v času od rojstva do treh let. Tja spomin ne seže. Zato se velikokrat zdi, da ni tako. Da je vzrok v nečem, kar se nam je zgodilo kasneje, morda padec z zidu pri šestih letih. Vse, pri nas pozdravljene fobije, so imele korenine v času od enega do 18 mesecev starosti.

Poglejmo najprej fantka, ki je z mamico na obisku.Tu so še drugi otroci. Igrajo se. Skrivalnice. Pa se ta fantek skrije v omaro ali drug skrit, temen prostor. Tam je, sam. Skrit. Pa se zaskočijo vrata in jih ne more odpreti. To mlado bitje kmalu zgrabi panika. Kliče, ne more ven in nihče ga ne sliši. To je lahko prvi takšen dogodek.

Prvo takšno izkustvo bo, tako kot vse, kar vidimo, slišimo, okusimo, vonjamo večno zapisano v podzavesti. Naslednje izkušnje, doživljanja bodo ojačevala to doživljanje.

S ponavljanjem tega občutenja bo to mlado bitje kasneje, ko bo to že pozabljeno, pridobilo klavstrofobijo. Pojavila se bo nenadno, brez napovedi. V nekem trenutku ta oseba, morda pri 15 letih ali kasneje, morda pri 32 letih, začuti paniko ob vstopu v klet, dvigalo, predor, .. Fobijo sproži lahko tudi močno negativno čustven dogodek (strah, groza, ..).

Fobija je nelogičen strah, ko je bojazen izzvana samo ali predvsem v določenih okoliščinah, ki na splošno niso nevarne, kot je na primer majhen /žepne velikosti/ kuža, ki ga soseda prinese v našo bližino.

Strah in vsi spremljajoči občutki, ki jih sproži naša podzavest, kot so razbijanje srca ali občutje omedlevanja, in je pogosto povezana še z bojaznijo pred smrtjo, izgubo kontrole ali pred norostjo, niso logični. So močno pretirani glede na okoliščine. Že ob pričakovanju približevanja takšne situacije se navadno sproži prezgodnja bojazen. Če se situaciji ne moremo ali mislimo, da se ne moremo izogniti, pride do panike. S ponavljanjem takšnih doživljanj je odziv vedno hujši in sčasoma pride v takšnih okoliščinah, ko ni videti izhoda, tudi do izgube zavesti.

Fobij je veliko in se vežejo na, za človeka, ki ne pozna tega, prav neverjetne predmete ali okoliščine. Poglejmo nekaj primerov:

aglofobija - strah pred bolečino
agorafobija - strah pred odprtim prostorom
akrofobija - strah pred višino
amaksofobija - strah pred vožnjo
androfobija - strah pred moškimi
antropofobija - strah pred ljudmi
apeirofobija - strah pred neskončnostjo
arahnofobija - strah pred pajki
astrafobija - strah pred grmenjem, strelami
aurofobija - strah pred zlatom
brontofobija- strah pred neurjem
demonofobija - strah pred demoni
dendrofobija - strah pred drevesi
dromofobija - strah pred prečkanjem ceste
elekrofobija - strah pred elektriko
emetofobija - strah pred bruhanjem
entomofobija - strah pred insekti
fazmofobija - strah pred duhovi
felinefobija - strah pred mačkami
filofobija - strah pred zaljubljenostjo
fizofobija - strah pred fizičnim naporom
fobofobija - strah pred strahom
genofobija - strah pred seksom
gimnotofobija - strah pred goloto
ginofobija - strah pred ženskami
hemofobija - strah pred krvjo
hidrofobija - strah pred vodo
hipopotomonstrosesquepedaliofobija - strah pred branjem ali govorjenjem dolgih besed
kakofobija - strah pred grdoto
karcinofobija - strah pred rakom
kinofobija - strah pred psi
kleptofobija - strah pred krajo
klavstrofobija - strah pred zaprtimi prostori
klovnofobija- strah pred klovni
ksenofobija - strah pred tujci
ligirofobija - strah pred glasnimi poki
mikrofobija - strah pred mikroorganizmi
mizofobija - strah pred onesnaženjem
mizofobija - strah pred umazanijo
numerofobija - strah pred številkami
ofidiofobija - strah pred kačami
omitofobija - strah pred ptiči
panfobija ali pantofobija - strah pred vsem
patroiofobija - strah pred dednostjo
pekatofobija - strah pred grehom
pikofobija - strah pred majhnostjo
pirofobija - strah pred ognjem
pnigerofobija - strah pred dušenjem
polifobija - strah pred mnogimi stvarmi
sitofobija - strah pred jedmi
tafofobija - strah pred mislijo da boš živ zakopan
talasofobija - strah pred morjem
tanatofobija - strah pred smrtjo
tridekafobija ali triskaidekafobija - strah pred številom 13 (petek)
tripanofobija - strah pred injekcijo
zoofobija - strah pred živalmi


Logičen je na primer strah pred nevarnostjo, ko se na primer približano robu prepada ali kletki tigra. Kadar se strah veže na objekt, ki sam po sebi ne predstavlja nevarnosti, za katerega posameznik ve, da omenjeni objekt ni izvor strahu, kljub temu pa nastane občutek strahu, gre za fobijo. Kljub temu, da se ve, da je ta strah neracionalen, se takšna oseba vedno izogiba situaciji, ki bi lahko pripeljala v ta pretiran strah.

Ugotovimo lahko, da se občutek tega pretiranega strahu in vseh spremljajočih pojavov, z vsakim doživljanjem ojačuje. Vzrok temu je dogodek v ranem otroštvu (fobija se lahko takoj sproži ob čem hudem, kot je na primer prometna nesreča, a to ni prvotni vzrok), ki je z današnjega pogleda skoraj neverjetno.

V skoraj vseh primerih je vzrok za nastanek fobije z današnjega gledišča skorajda neverjeten. Za jecljanje na primer je lahko dovolj majhna zadrega, ki jo doživimo pri 37 mesecih in še kasneje nekajkrat. Za strah pred letenjem na primer je lahko vzrok občutenje strahu, ko nas prestrašena mamica iz vozička dvigne v naročje. Za vsako fobijo je vzrok poseben - ni splošnega vzroka za vse.

Podzavest v trenutkih, ko občutimo (hud) strah, ki se kasneje ponovi, poišče rešitev. Zato nas zaščiti pred ponovnim doživljanjem in v trenutku ponovitve dogodka sproži alarm. Občutimo ga kot panični napad. V meni, v moji notranjosti gre zares, za življenje in smrt, zato nas podzavest na vsak način želi odvrniti do ponovitve okoliščin, ko smo se močno ustrašili.

Kako se fobija odpravi? Tako, da povežemo občutke prvega in tudi vseh nadaljnjih dogodkov z zavestjo. Povedano drugače, povežemo desno in levo polovico možgan. Običajno fobija izgine isti dan.

Seveda ni vedno zelo enostavno, ker je lahko vzročni dogodek travmatičen, zato pot do tam ni kratka in ne gre naravnost. Ni moč napovedati, da bo šlo hitro, kot bi si želeli.